Dežela Jura in njeno markatno rumeno vino

04/07/2021
Avtor: DOBRO VINO Vino d.o.o.
Domaine Rolet

Spomenik Louis Pasteur-u v ArboisuJura je dežela v Franciji, ki se nahaj med slovito Burgundijo in Švico. Slovi po bogati kulturni in kulinarični tradiciji, obenem pa je tu center pridelave zanimivih in markatnih vin. Tu se je 27. 12. 1927 rodil Louis Pasteur in večino svojega življenja preživel v mestecu Arbois, centru vinogradništva te dežele.

SLIKOVITA VINSKA DEŽELA 

Vinska dežela JuraJura se prične nekaj kilometrov južneje od mesta Besancon in se skozi približno 80 kilometrov razteza vse do mesta St-Amour. Vinogradi se raztezajo širom bregov in dolin in skupaj obsegajo približno 2.000 hektarjev, kar predstavlja najmanjšo vinogradniško površino v Franciji. A kljub temu predstavlja pravo ampelografsko bogatost. Tu so doma številne vinske sorte, ki jih drugje ne najdemo.

Med belimi tako najdemo chardonnay, ki velja za najbolj zasajeno sorto v deželi, tu pa je doma edinstveni savagnin. Savagnin izvira iz družine tramincev, a se razlikuje po tem, da nima tako intenzivnih vonjav, izraža pa zlasti sadne in travne aromatike. Med rdečimi najdemo modri pinot ter edinstveni trousseau in poulsard. Trousseau predstavlja bogatega krepostnika med rdečimi vini, medtem, ko se poulsard čudovito približa modrim pinojem.

MARKANTNI OKUSI 

Jura med vinskimi navdušenci slavi kot dežela ekspresivnih in karakternih vin. Vsak takoj pomisli na famozni Vin Jaune a zgodba se ne konča zgolj tu.

Crémant du Jura je peneče se vino, ki od leta 1955 sodi v AOC. Pridelajo ga iz vseh petih sort, poznamo pa ga v obeh barvnih tipologihaj - belo ali rose. Pri čemer mora za pridelavo rose penečega vina vsaj 50 % grozdja biti iz sort Trosseau ali Poulsard. Pravilnik zahteva, da grozdje ročno oberejo in ga v klet prepeljejo v posebnih zabojčkih, ki omogočijo oksidacijo soka, grozde pa morajo prešati cele. To metodologijo uporabljajo že od 18. stoletja. Crémant je tako idealen aperitiv, ki preseneča z notami po cvetju, lipi, zeliščih, oreščkih in rahlo oksidativno noto, pri roseju pa zaznavamo drobno jagodičevje. Idealen za aperitive pa tudi spremljavo ob lahkih jedeh.

Bela vina so pridelana izključno iz sort chardonnay ali savagning, jih pa ločimo glede na sam postopek pridelave. Lahko jih pridelajo po tradicionalnih metodah, z zorenjem v hrastovih sodih. In tukaj marsi kateri Francoz upravičeno primerja chardonnay s tistimi iz Burgundije. Lahko pa jih pridelajo po oksidativnih principih. Po tako imenovanem sans ouillage - kar pomeni brez dotakanja, označuje pa nepolne sode. V njih se na vrhu vina razvije tanka plast flora - voile, gre za kvasovke, ki vinu dodajo posebno, markantno noto. Savagnin nas je razvajal z aromami po curry začimbah, šampinjonih, presušenem rumenem sadju, medu tudi praženih oreščkov, kvasu in kresilnem kamnu. Okus pa je bil izjemno intenziven, mehkoben a obenem svež in mineralen. Z zelo dolgim pookusom v katerem so se aromatske zaznave ponavljale.

Rdeča vina obsegajo modri pinot, poulsard in trousseau. Lahko bi rekli, da si modri pinot in poulsard delita določene skupne značilnosti, le, da je poulsard še bolj prefinjeno vino. Z aromatikam po črnem jagodičevju in slivi. V usith se ponudijo zaznave po svežini in prijetno zaokroženih taninih. Vino, ki ga brez težav lahko ponudimo gostom, ki bi ob ribi poskusili kaj rdečega, ali pa so ljubitelji rdečega, a ne preveč robustnega vina. Pravi prefinjen gospodič. Trouseau pa tu velja za tistega rdečega robustneža, ekstratknega, globoko rdečega in rahlo astringentnega.

Nepolni sodi s FlorVin Jaune pa je tista prava srčika, ki je deželo poneslo med vinske legende. Gre za vino, ki mora po pravilih vsaj šest let zoreti v nepolnih 226 litrskih hrastovih sodih in je pridelano izključno iz sorte savagnin. Vin Jaune bi v prevodu pomenilo rumeno vino, kar označuje njegovo intenzivno, zlatorumeno barvo. Po pravilih mora biti vstekleničeno v posebno steklenico, katere volumen znaša 62 centilitrov. Steklenica ima svoje ime - clavelin. Marketinško pravijo, da ta steklenica ponazarja koliko vina ostane v sodu, po tako dolgem zorenju. Najverjetneje pa se je steklenica uveljavila, ko so leta 1914 menihi iz samostana Clavelin naročili 300 steklenic z njihovim emblemom in so jih v lokalni steklarni tudi naredili. Vin Jaune slovi kot vino z najdaljšim pookusom na svetu, kar razvije skozi svoje dolgoletno dozorevanje pod florom. Za tiste, ki ga še niste okusili, bi mogoče lahko vino enačili s kakim suhim Sherry fino stilom,
a je v tem vinu nekaj čisto svojstvenega.

Vin de paille je razkošno, sladko vino zlatorumene barve, ki je pridelano iz sušenega grozdja, po tradicionalnem izročilu. Lahko iz vseh sort, ki tu uspevajo. Grozde izberejo že v vinogradu, le najdobljši grozdi so nato obrani. V posebnih prostorih jih razporedijo ali na posebne preproge, ali pa obesijo. Za tem se vsaj tri mesece sušijo in tako koncentrirajo sladkorje. Za tem ga stisnejo, sok pa fermentira dokler ne doseže 14,5 do 17 vol. % alkohola. Za tem mora še vsaj tri leta ležati v hrastovih sodih preden pride na trg. Rezultat je sladko vino, ki nas razvaja s svojimi intenzivnimi aromami po kandiranem sadju, tropiki, medu in sladkih začimbah ter zelo obstojnim okusom.

Macvin du Jura označuje tako imenovano likersko vino, ali kot mu v Franciji rečejo Vin De Liquer. Gre za vino, ki je pridelano tako, da sveže stisnjenemu grozdnemu soku dodajo približno tretjino vinskega destilata - v tem primeru Marc du Jura. S tem so preprečijo alkoholno fermentacijo in zadržijo sladkorje. Vino mora za tem še vsaj 12 mesecev zoreti v leseni posodi preden ga lahko dajo na trg. Najdemo ga v belih, rose in rdečih odtenkih razvaja pa nas s svojo intenzivnostjo in sladkobnostjo ter toplino, ki ga delajo odličnega kot aperitiv - tako vam ga v Arboisu postrežejo, ali pa kot spremljavo h sladicam.

Marc du Jura je tisti očarljivi destilat, ki vam ga postrežejo ob koncu večerje. Gre za destilat iz tropin, ki jih lahko sestavljajo izključno tradicionalne sorte dežele. Po dvojni destilaciji mora destilat vsaj dve leti počivati v hrastovih sodih preden ga lahko dajo na trg. Seveda, dlje kot zori bolj zaokroženo in koncentrirano deluje. Razvaja pa z aromami po kandiranih grozdih in citrusih, tudi lesu in karameli ter s svojim toplim in dolgim okusom. Marc uporabljajo tudi pri pridelavin Macvin du Jura.

NAJDRAŽJE VINO 

Vin Jaune ni le vino z najdlje obstojnim okusom, je tudi vino, ki se zelo dobro spopada z zobom časa. Leta 2018 je steklenica vin Jaune-a iz letnika 1774 dosegla nezaslišano ceno. Za njo je nekdo odštel 103.000 Eur, kar je skoraj enkrat več kot cena, ki jo je steklenica istega vina dosegla leta 2011, ko so za njo odštevli 57.000 Eur. Izjemno, ni kaj. Si pa laho samo predstavljamo kakšne so bile njene lastnosti po skoraj 250 letih zorenja.

DOMAINE ROLET 

Domaine Rolet velja za eno vodilnih vinskih vinskih hiš francoske dežele Jura. Njihovo poslanstvo je ponuditi vina, ki odražajo bogatost terrorirja skozi edinstvene vinske sorte, ki jih najdemo zgolj tu. Tako njihov sortni sestav tvorijo beli savagnin (prestižna sorta s katero pridelujejo oksidativni Vin Jaune) in chardonnay (najbolj zasajena sorta v Jura) med rdečimi pa trosseau, poulsard in modri pinot.

Posestvo je plod prizadevanja treh družin z bogato tradicijo vinogradništva, gostinstva in podjetništva; Devillard (vinogradniška družina iz Burgundije, 5. generacija in lastniki Château de Chamirey v Mercurey, Domaine des Perdrix v Côte de Nuits, Domaine de la Ferté v Givry in Domaine de la Garenne v Mâconnais), Flambert (več generacij hotelirjev) in Dupuis (podjetniki).

Domaine Rolet slavi po rdečih sortnih vinih, za katera so se uveljavili kot pravi pionirji. Tudi zaradi tega jih spoštujejo svetovni in domači ljubitelji, connoissieurji in ugledni vinski kritiki. Spoštovanje, ki so si ga prislužili skozi strogo skrb za vinograde, nizke obremenitve trt in obiranjem optimalno dozorelega grozdja.

Trenutno obdelujejo 65 hektarjev vinogradov, od tega se jih 40 nahaja v Arbois, 23 na Côtes du Jura, 2,43 v prestižni apelaciji l'Etoile in 32 arov v Château-Chalon. Vinograde obdelujejo po principih nizke intervencije, kar nekaj jih je tudi v procesu ekološkega certificiranja. Povprečna startost njihovih trt znaša spoštljivih 45 let.

Spoznajte Cedrica in kako pristopa k pridelavin vina v spodnjem videu:

Komentarji

Napišite prvo mnenje o tem izdelku!

Napiši mnenje