Coteaux Champenois rouge, 2018, Champagne Fleury, 0,75 l

V Courteronu v osrčju južne Šampanje v Côte des Bar je bila leta 1895 ustanovljena posest Fleury, ugnezdena med glinasto – apnenčastimi pobočji. Družinsko strast do vinogradništva je podžgala filozofija biodinamike, kar je njihovemu vinogradništvu dalo nov pomen. Biti spoštljiv do naravne in žive dediščine tega terroirja, kjer se varuhi zemlje ponižno in vedno znova učijo ravnovesja narave. Domain Fleury danes vodi 4. generacija. Posest je predvsem družinska zgodba skupne strasti in inovativnosti v umetnosti pridelave vina v skladu z naravo. Pod zagonom in modrostjo Jean-Pierra danes njegovi trije otroci še naprej skrbijo za vrtenje galaksije Fleury. Pri Fleuryjevih so Inovacije vedno igrale ključno vlogo. Vsaka generacija je morala v težkih časih ustvariti nove pristope. V začetku 20. stoletja je bil Emile Fleury dovolj drzen, da je po uničujoči invaziji filoksere cepil prve trte modrega pinota v regiji. Ko je leta 1929 nastopila gospodarska kriza, je njegov sin Robert Fleury rešil svoj mali vinogradniški posel tako, da se je podal v proizvodnjo šampanjca. Leta 1970 je vodenje prevzel Jean-Pierre Fleury in leta 1989 kot prvi uporabil biodinamične prakse v vinogradu – najprej le delno, leta 1992 pa v celoti. In ne smemo pozabiti na Morgane Fleury, igralko in sommelierko, ki je razvila nov koncept ekološke vinoteke v središču Pariza. Tudi Jean-Sébastien je inovator na področju pridelave vina, saj eksperimentira s tehnikami cepljenja v trtah, pa tudi konje ponovno navaja na delo na določenih parcelah. Postavil je »galerijo sodov« in ustvaril prva vina brez žvepla na tem območju. Benoît trenutno eksperimentira z množično selekcijo in kmetijskim gozdarstvom kot novimi načini gojenja vinske trte v simbiozi z okoljem. Jean Pierre Fleury je že kot mlad vinar v poznih 60-ih dvomil o škodljivih učinkih kemikalij, s katerimi je vsakodnevno posegal v naravo. Na to ga je opozorila knjiga Rachel Carson “The Silent Spring”, ki je leta 1962 ozaveščala o vplivu pesticidov in ostale kemije na okolje. Začutil je željo, da svojim otrokom zapusti zdravo zemljo. Njegova otroška strast do astronomije in odkrivanja drugih kultur (predvsem japonske) sta ohranila njegovo fascinacijo nad odnosom med nebom in zemljo, kar ga je na koncu pripeljalo do tega, da se je leta 1989 začel ukvarjati z biodinamiko. Ljubezen do zemlje je nedvomno zapisana v genih družine Fleury, vendar pa pravi duh šampanjca leži tako v čudesih narave kot v človekovi sposobnosti, da ga izboljša z razumevanjem tesnih vezi med mikro in makrokozmosom. Občutljivost za odnos med nebom in zemljo v povezavi z močjo in harmonijo življenja so temelj biodinamičnih praks.