ZAKAJ ZA VRAGA JE VINO CHATEAU MARGAUX TAKO PRESTIŽNO?
So posesti in posesti, predvsem pa so vina, ki v svetovni enografiji pustijo svoj pečat. In eno takih je vsekakor Château Margaux. Markantno, prestižno vino, ki svoj prestiž izraža ne le s svojo premijsko ceno, ampak tudi s svojo priostnostjo na vinskih kartah najprestižnejših svetovnih restavracij in v kleteh najbolj zagrizenih zbirateljev. A kako je prišlo do tega svetovnega uspeha?
Posest so v 12. stoletju poznali pod imenom La Mothe oz. Lamothe, kar označuje manjšo vzpetinico in izvira iz besede »motte«. Vina takrat tu še niso pridelovali, pa tudi vinogradov si posest še ni lastila. Šlo je za manjši dvorec, ki ga je takratno plemstvo uporabljajo za protokolarne in počitniške namene.
Na posesti so se z vinogradništvom pričeli ubadati šele v 16. stoletju, ko je prešla v last družine Lestonnac. Pierre de Lestonnac je med leti 1572 in 1582 posest popolnoma prestrukturiral in jo preumseril v vinogradništvo. Posest je skozi celotno obdobje ostajala v družinski lasti. Pomemben mejnik predstavlja leto 1654, ko je s poroko nastala naveza z družino Pontac, ki si je lastila Château Haut-Brion. Posest je leta 1680 obsegala 265 hektarjev, od česar jih je bilo 75 posajenih z vinogradi, zelo poveden je podatek, da se površina vsa ta leta ni bistveno spreminjala, saj jih sedaj obdelujejo 80.
V 18. stoletju se je filozofija pridelave bistveno spremenila. Iz vina, ki so ga imenovali clairet in je označevalo prosojno vino namenjeno hitri porabi, se je s prihodom g. Berlona vino spremenilo v kompleksno, ekstraktno in gosto pijačo, ki svoje čare razvija z dolgimi leti zorenja. Leta 1771 so vina Château Margaux pričeli prodajati v angleški verigi trgovin Christie’s. Leta 1787 pa je Thomas Jefferson označil posest kot eno izmed štirih vinogradov najboljše kakovosti.
S francosko revolucijo je usoda posesti prešla v nemilost vse do leta 1802, ko je prešla v last markiza Colonille – Bertranda Douata. Douat je popolnoma prenovil dvorec v podobo, ki jo poznamo še sedaj.
Svetovno famo je posest dosegla leta 1855, ko ji je bila, skupaj s 3 drugimi posestmi, dodeljena titula prve lege. Šlo je za klasifikacijo vin, ki so jo po naročilu Napoleona 3. pripravili vinski trgovci. Razdeljena je bila na 5 razredov, v najvišjega (Premiere cru) pa so se uvrstile le 4 posesti: Château Margaux, Château Haut-Brion, Château Lafite in Château Latour. Rangiranje je v veljavi še sedaj, edina sprememba pa se je zgodila leta 1973, ko so Château Mouton (sedaj znan kot Mouton Rotschild) povzdignili v Premiere cru.
Leta 1976 je za 72 milijonov Frankov posest prešla v roke trgovske skupine Félix Potin, ki ji je predsedoval grk André Mentzelopoulos. Ta je revitaliziral vinograde in prenovil zorilnice vina. V 90. je klet bežno prešla v last družine Agnelli, v začetku tega tisočletja pa je lastništvo prešlo Andréjevi hčeri – Corinne Mantzelopoulos.
SAMO NAJVIŠJA KAKOVOST
Posest se nahaja v komuni Margaux, na levi strani izliva Garonne. Nahaja se na eni najboljših leg za pridelavo rdečega vina, ki je osnovan na cabernet sauvignonu. Večinski delež vina sestavlja cabernet sauvignon, manjšinski delež sestavljajo merlot in nekaj malega cabernet franc in petit verdot.
Grozdje obirajo izključno ob polni dozorelosti. Vsaka parcela je obrana in predelana v vino ločeno. Pridelava obsega tudi dolgo zorenje v novih sodih iz francoskega hrasta. Po enem letu vino pretočijo v nove sode in ga za tem pustijo različno dolgo zoreti, vse do končnega vina, ki ga ustekleničijo. Vsi ti faktorji ključno vplivajo na končno ceno steklenice tega markatnega vina.
Da pri pridelavi vina ne sprejemajo kompromisov govori tudi podatek o povprečni letni pridelavi vina. Prvega vina, imenovanega Château Margaux, pridelajo 150.000 steklenic, drugega vina, imenovanega Pavillon Rouge du Château Margaux, pa 200.000 steklenic. Drugo vino je sestavljeno iz tistih vin, ki niso dosegala najvišjih kakovostnih standardov, ki jih lastniki kleti zasledujejo. Letno pridelajo tudi 35.000 steklenic belega vina Pavillon Blanc de Château Margaux, ki ga sestavlja izključno sauvignon blanc. Vino cenijo številni svetovni kritiki in mu konstantno podajajo le najvišje ocene. Tudi letnik 2021 je bil za t.i. »En primeru« označen z najvišjimi ocenami iz tega obmojča.
NAJDRAŽJA RAZBITA STEKLENICA
Ste vedeli, da se stekleice Château Margaux drži tudi neslavi rekord? Leta 1989 je William Sokolin, znan vinski trgovec iz New Yorka, prinesel steklenico Château Margaux letnika 1787 v hotel Four Seasons. Ta steklenica naj bi nekoč bila celo last Thomasa Jeffersona. Očitno se je z njo želel predvsem važiti, a usoda je hotela, da se ta pripetljal ni končal najboljse, saj mu je steklenica zdrsnila iz rok in se raztreščila na tleh. Sokolin je vrednost steklenice ocenil na 500.000 ameriških dolarjev, a mu jih je zavarovalnica povrnila »le« 225.000.
KAJ PRIČAKOVATI?
Pri tako prestižni steklenici je težko opisati kaj lahko pričakujemo ob njenem okušanju. Je pa dejstvo, da svoj pravi potencial vino razvije šele po dolgih letih zorenja v steklenici. Zato tudi ne preseneča dejstvo, da vina z leti le pridobivajo na ceni in jih zbiratelji kupujejo zato, da bi z njimi plemenitili svoje naložbe.
Osnova vina je cabernet sauvignon torej bi pri vinu bilo za pričakovati globoko, rubinasto rdečo barvo, ki deluje oljnato in neprosojno. Intenzivne arome bi nas spomnile na gozdne sadeže, borovnice, robidnice in zrelo slivo, ki se prepleta s črno češnjo in listi paprike. Za tem bi zaznavali arome popra, goznde podrasti in tobaka, ki se povezujejo z zaznavami sladkih začimb. Okus vina bi bil intenziven in krepak, zaznavne mehkobe, a zlasti taničen in živahno svež z zelo dolgim zatonom, ki bi minil v zaznavah prej naštetih arom. Vsekakor gosposko vino, vredno vsake kapljice. Vsekakor priporočamo, da ga pred užitjem tudi dekantirate in prezračite.
Predvsem pa vam priporočamo, da se pred nakupom vina posvetujete o samem letniku. Vina Bordeauxa so močno zaznamovana s podnebjem, zaradi raznolikosti letnikov pa tudi varirajo v svoji ekspresiji in dolgoživosti. Letnik 2009, ki ga imamo v ponudbi velja za enega od izjemnih letnikov, ki počasi pridobiva in se razvija. Vino še ni doseglo svojega potenciala, bo pa že sedaj razvajalo radovedne pivce.
Na zdravje!
