KRATKO & SLADKO

Ne glede na to, ali ta članek bere izkušeni vinoljub ali pa vinski radovednež – nujno je omeniti, da je Piemont odlična regija za užitek v italijanskih vin! Sorte tu so svojevrstne in karakterne, od nebbiola do corteseia.

Pomembna dejstva o regiji Piemont:

Bela ali rdeča vina? Rdeča!
Kralj rdečih sort: nebiollo. Omenja se že v srednjem veku!
Kulinarični, svojevrstni in karakterni rdečaki.
Ko najmanj pričakuješ, te vino useka, kot bi te usekala baletka.

Če se želite podati v raziskovanje vin Piemonta, so vina iz apelacije Gattinara zagotovo vredna preizkusa. Gre za vino, ki uteleša duh Piemonta in je dokaz spretnosti in predanosti vinarjev v regiji. Več v nadaljevanju.

POGLOBIMO SE …

Benvenuto in Italia, benvenuto in Piemonte!

Vinska in zgodovinsko zelo pomembna hribovita dežela, ki leži na severozahodnem delu Italije, obkrožena z visokimi Alpami. Hladna alpska klima se meša s pridihom Sredozemlja in mamma mia, od tam prihajajo tako dobra vina!

V čem se vino s hribov v Piemontu razlikuje od ostalih? Dve glavni značilnosti vplivata na vreme v Piemontu: hladne Alpe in toplo Sredozemlje. Temperaturne spremembe povzročijo, da se celotno območje napolni z jutranjo meglo, ki čez dan počasi izgine. Najbolj značilna sorta piemonta nebbiolo je iz tega razloga dobila svoje ime, la nebbia namreč v italijanskem jeziku pomeni megla.

Dežela ima torej več sonca visoko v hribih. In kot že vemo: več sonca = veselo grozdje = dobro vino.

Kot zastavonoši vin Piemonta se zelo rada predstavita Barolo in Barbaresco. Odlična vina, a je treba poudariti tudi druge apelacije z zelo dobrimi vini. Ena izmed teh je Gattinara.

ZANIMIVO
Za razliko od ostalih vin Piemonta sta barolo in barbaresco poimenovana po vaseh, iz katerih prihajata. Ostala vina so večinoma poimenovana po sortah grozdja npr.: barbera, bracheto, bolcetto, moscato, nebbiolo. Če imenu dodamo še oznako območja npr. barbera d’Asti, to pomeni, da grozdje prihaja iz določenega območja in je načeloma višje kakovosti.

RAZISKOVANJE PIEMONTA OD NIŽIN DO GORSKIH VRHOV

Piemont leži na severozahodu Italije in meji na Francijo, dolino Aosta, Švico, Lombardijo, Ligurijo in Emilijo-Romanjo.

APELACIJA GATTINARA

Na severovzhodu, v bližini porečja reke Sesia in njenega izliva v Padsko nižino, se nahaja majhna apelacija Gattinara, ki leži na stari kamniti podlagi iz mezozojskih kamnin in permskih vulkanitov. Prekrivajo jo rahla in rodovitna tla ledeniškega izvora.

Gattinara je majhno mesto, ki se nahaja v provinci Vercelli, blizu meje z regijo Lombardija na 260 m nadmorske višine. Območje je znano po proizvodnji vina Gattinara, rdečega vina iz sorte grozdja nebbiolo. Vino je pridelano na hribovitem območju, ki obkroža mesto, in je znano po svojih kompleksnih okusih in aromah. Odlikuje se z oznako DOCG (Denominazione di Origine Controllata e Garantita), kar je najvišja stopnja priznanja kakovosti za italijanska vina.

Gattinara DOCG je vino, pridelano s pozornostjo. Grozdje je obrano ročno in skrbno izbrano za nadaljnjo obravnavo. Vino vsaj dve leti zori v hrastovih sodih oz. tri leta, če gre za riservo, kar mu daje značilen okus.

Če se želite podati v raziskovanje vin Piemonta, je Gattinara vino, ki ga je vsekakor vredno poskusiti. Gre za vino, ki uteleša duh Piemonta in je dokaz spretnosti in predanosti vinarjev v regiji. Ne glede na to, ali ga uživate samostojno ali v kombinaciji s hrano, je Gattinara vino, ki bo zagotovo pustilo trajen vtis. Priporočamo Gattinara DOCG Riserva 2017, Antoniolo 42.00 €

REFERENCA GATTINARE – VINSKA KLET ANTONIOLO

GORE

Ime Pedemontis se nanaša tudi na savojsko ozemlje, ki leži ob vznožju gora med rekami Pad, Sangone in Dora Riparia. Vinogradniška območja je mogoče razdeliti na tri koncentrična območja. Najbolj oddaljeno je alpsko in apniško območje, ki pokriva približno 43 % celotne površine regije. Del tega sistema so nekatere reliefne oblike, kot so starodavne skale v Bielli in Canavese ter druge morenskega izvora, na primer v Rivoliju, ki leži ob ustju doline Susa, in v Ivrei.

HRIBI

V osrednjem delu je veliko hribovito območje, ki pokriva približno 30 % ozemlja, vključno z omočjem Monferrato, območjem Roero, ki se nahaja na drugi strani reke Tanaro, in omočjem Langhe, hribovitim območjem, katerega nadmorska višina presega 800 metrov (Alta Langa in Bassa Langa).

V spodnjem Monferratu se gojijo vinske trte, kot so Barbera, Grignolino in Freisa, v zgornjem Monferratu pa Dolcetto in Cortese.

Desno od reke Tanaro, v pokrajini Cuneo, prav tako v terciarnem bazenu, se nahaja območje Barbaresco med občinami Treiso, Neive in Alba.

Na jugu, med 250 in 500 metri nadmorske višine, se odpre območje Barolo s srednje visokimi griči, sončnimi in zaščitenimi pred severnimi vetrovi. Na levem bregu reke Tanaro leži Roero, z značilnim zaporedjem glin, marlov in peskov miocenskega in pliocenskega izvora, kjer se pridelujejo sorte nebbiolo, arneis in cortese.

NIŽJI PREDELI

Tretje območje je ravninsko območje, ki se razprostira na vzhodnem delu regije in pokriva približno 26 % ozemlja. Prečkajo ga nekatere najpomembnejše italijanske reke, med njimi Dora Riparia, Dora Baltea, Sesia in Ticino, ter pritoki levo od reke Pad, med katerimi so morene, ki so tako pomembne za vinogradništvo v regiji.

Desni pritoki reke Pad, vključno z rekami Tanaro, Bormida in Scrivia, prečkajo tisti del gričevnatega območja, ki ga za razliko od drugih niso prekrili ledeniki.

V ozkem pasu gričevja med izlivoma rek Dora Baltea in Sesia so ultrabazične zelene kamnine, ki jim na vzhodu sledijo permski porfirji in mezozojske sedimentne formacije. Na tej kamniti podlagi, ki jo prekrivajo fluvio-ledeniški nanosi, so nastala območja Boca, Bramaterra, Gattinara in Ghemme.

V nižjih predelih Piemonta je podnebje zmerno, subkontinentalnega značaja, medtem ko z naraščanjem nadmorske višine postaja zmerno hladno ali hladno. Za nižja območja so značilne hladne in dokaj vlažne zime, ki so na splošno malo deževne, medtem ko je letna količina padavin večja na gorskih in podgorskih pobočjih na severu regije.

Za mnoge je Antoniolo najpomembnejša referenčna posest v Gattinari, najbolj znani apelaciji Alto Piemonte. Danes klet vodita sestra in brat, Lorella in Alberto Antoniolo, leta 1948 pa je vinarijo ustanovil njun dedek Mario.

V 50. in 60. letih 20. stoletja, ko je veliko Italijanov bežalo s podeželja zaradi dela v tovarnah v Piemontu, je Antoniolo pograbil najboljše vinograde na tem območju. Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja so imeli zavidljivo zbirko Gattinarinega vrhunskega cruja, vključno z monopolom v vinogradu Osso San Grato.

Leta 1974 je Rosanna Antoniolo, Mariova hči in Albertova ter Lorellina mati, sprejela predlog najslavnejšega italijanskega vinskega novinarja Luigija Veronellija in ustekleničila svoji Osso San Grato in San Francesco kot vini iz enega vinograda. Čeprav je nekaj proizvajalcev v Langheju to že počelo, je bilo za Gattinaro revolucionarno. Danes ima posest 14 hektarjev vinogradov, brat in sestra pa sledita strogim smernicam matere pionirke

Fermentacije potekajo počasi v betonskih sodih z avtohtonimi kvasovkami in vse Gattinare se starajo tako dolgo kot Riserve, tudi tiste z letnikom 2015.

Upravljanje vinogradov: zatiranje škodljivcev z nizkimi odmerki bakra in žvepla brez uporabe kemičnih gnojil. Vinu dodajo zelo nizke odmerke žvepla.

In še nekaj utrinkov iz vinskega sveta:

“Gattinarajeva gonilna sila je tiha, drobna 75-letna babica po imenu Rosanna Antoniolo.” – Wine Sepctator

“Ena od referenčnih točk v Gattinari.”—Antonio Galloni, Vinous

“Antoniolove steklenice vsebujejo najboljše iz dediščine severnega Piemonta. S trdno strukturo in samo na videz suhljati lahko preživijo desetletja, medtem ko vsa njihova veličina postane očitna takoj.” — Gambero Rosso

“Spoštovanje zemlje in uporaba avtohtonih kvasovk sta osnova filozofije kleti Antoniolo, hrbtenice denominacije Gattinara.” — Vinodabere.it

VINA PIEMONTA & HRANA

Nebbiolo ob dobro pripravljenem rdečem mesu ali staranem siru – mokre sanje vsakega vinoljuba! Dobro vino se še boljše odpre in pokaže, če ga poskusite ob izbrani hrani.

Nebbiolo priporočamo ob rdečem mesu, divljačini ali svinjini, kot tudi k testeninam z bolj kompleksno omako in k staranim sirom.

Vina kleti Antoniolo priporočamo ob testeninah z bolj kompleksnimi omakami, zraven staranih sirov, ob rdečem mesu, divjačini ali svinjini. Rose Bricco Lorella, pridelan iz 100 % nebbiola, bo odlična spremljava testeninam, ribam, rakom in školjkam.

Angleški izraz pravi “what grows together, goes together” – kar raste skupaj, gre skupaj. Zato – eksperimentirajte! Kuhinja Piemonta je bogata in polna okusov in se ujema z močnimi in taničnimi vini iz sorte nebbiolo.

ZA VINSKE PIFLARJE IN PIFLARKE

Kaj pravi zgodovina?

Zgodovinsko ozadje Piemont je vinorodno območje, ki je skozi stoletja doživljalo ciklična obdobja razcveta in recesije, vendar je bilo na splošno zelo vitalno, k čemur je v veliki meri prispevalo širjenje krščanstva v regiji. Pravzaprav so se vinogradi zaradi potreb cerkvenih vernikov skoraj vedno razvijali v okolici samostanov in župnijskih cerkva. S prihodom verskih skupnosti na to območje se je začela počasi spreminjati piemontska kmetijska pokrajina, kar je privedlo do oblikovanja pokrajine, ki je zelo podobna tisti, ki jo poznamo danes.

Srednji vek

Na vrhuncu srednjega veka iz Codex Astensis, zbirke srednjeveških kronik in dokumentov o mestu Asti iz štirinajstega stoletja, izvemo, da je bilo samo mesto “oskrbovano z dobrim in odličnim vinom”. V kronikah, ki so bolj ali manj iz istega obdobja, je zapisan obstoj trte Nebbiolo, Pietro de’ Crescenzi pa je leta 1304 v svojem “Trattato dell’Agricoltura” opisal odlične metode gojenja vinske trte, ki so jih uporabljali kmetje v Monferratu. To je bilo obdobje, v katerem je usposabljanje spanna postalo lokalno prepoznavno.

Pri tem sistemu so trto vzgajali na nizkih suhih kolih in jo obrezovali tik ob tleh. Izraz “spanna” je v severnem Piemontu postal sinonim za grozdje Nebbiolo. Z leti so se zgodovinski zapisi o razvoju lokalne vinske industrije obogatili z omembo prisotnosti trt, kot so Pignole, Lambrusche in Moscatellev, saj so se novi občinski predpisi vse bolj nanašali na obiranje grozdja in zaščito vinogradov, kar kaže na vse večji pomen vinogradništva v regiji.

Prebujanje vinogradništva v Piemontu

Okoli sredine 18. stoletja se je začelo razsvetljenstvo, velika znanstvena evolucija pa je sprožila temeljit proces prenove kmetijstva in vinogradništva. V Piemontu so ravnice sprejele nove pridelke, trta pa se je dokončno naselila v hribih in hkrati prešla od chiaretti in sladkih vin do vin, ki so morda predniki tistih, ki jih danes tako dobro poznamo.

Toda šele v 19. stoletju je vinogradništvo dobilo moderen videz, za kar so zaslužni Camillo Benso, Conte di Cavour in drugi piemontski plemiči, ki so bili predani svojim vinogradom in so razvili prve ampelografske študije.

Leta 1873 je bil v Barolu vzpostavljen prvi register kupcev grozdja nebbiolo, leta 1908 pa je bil ustanovljen register Pro Barolo, ki je pridelovalcem označil sisteme in metode pridelave ter razmejil različna območja porekla.

Leta 1926 je bila sprejeta uredba o ustanovitvi združenja Consorzio per la difesa dei vini Barolo e Barbaresco, kar je bil znak potrebe po oživitvi lokalne vinogradniške skupnosti, ki je zaradi pojava filoksere zašla v globoko krizo, ne le gospodarsko, temveč tudi identitetno.

Toliko, do naslednjič.