Erchi Chianti Rufina Riserva, 2017, Selvapiana, 0,75 l
31,43 €
Spoznajte Chianti Rufina Riserva, ki je pridelan iz 100 % sangiovese obranega v vinogradu Erchi. Izjemen ekološko pridelani Chianti Rufina, ki nas razvaja z aromami črnega jagodičevja, vrtnic in vijolic, mediteranskih zelišč, gozdne podrasti, praženega in sladkih začimb.
Razpoložljivost: 69 na zalogi
Vino iz 100 % sangiovese, obranem v vinogradu Erchi, ki so ga zasadili leta 1999.
Erchi se predstavi z rubinasto rdečo barvo in gosto teksturo.
Intenzivne in fine arome razkrivajo črno jagodičevje, cvetje vrtnic in vijolic, mediteranskih zelišč. Gozdni podrasti in praženemu se prepustijo zaznavee črnega popra, janeža, nageljnovih žbic in cedrovine.
Suho vino v ustih deluje mehkobno, z dobro vgrajenimi alkoholi. Vino je sveže in mineralno okusno, obenem žametasti tanini izkazujejo, da so še mladostni in se bodo počasi zaokrožali. Intenzivno vino, krepkega telesa in ravno pravšnje, elegantne obstojnosti.
O vinogradu Erchi
Leta 1997 so družini Giuntini ponudili parcelo v Pontessieveju, eni od petih občin, kjer je mogoče pridelati Chianti Rufina. Med leti 1993 in 1997 je Selvapiana najemala parcelo tik ob vinogradu tako, da so spoznali potencial tega območja. Nad ponudbo so bili navdušeni in so parcelo brez pomislekov takoj kupili. Leta 1999 so zasadili šest hektarjev sorte sangiovese (masalni kloni iz njihovega paradnega vinograda Bucerchiale), nekaj starejših toskanskih avtohtonih sort in oljk, ki so bile vse pridelane po ekoloških principih od prvega dne. Prvo trgatev so opravili leta 2016, ko so trte dosegle primerno starost in dale izjemno letino.
Nagrade in priznanja:
– 95 točk: James Suckling
– 89 točk: Raffaele Vecchione – WinesCritic.com
– 17/20 točk: Vinum magazin
| Teža | 1,5 kg |
|---|---|
| Regija | Toskana |
| Sorta | 100 % sangiovese |
| Hiša | Selvapiana |
| Alkoholna stopnja | 14.5 % |
| Priporočena temperatura | 16–18 °C |
| Država | ITALIJA |
| Potencial staranja | 10–15 let |
| Stil vina | Klasično rdeče vino |
| Letnik | 2017 |
| Prostornina | 0,75 l |
| Vinifikacija | 30-dnevna maceracija v nerjavni posodi pri temperaturah med 28 in 30 °C z avtohtonimi kvasovkami, 18 mesecev v francoskih barrique sodih, 12-mesečno šolanje v steklenici |
| Ujemanje s hrano | Florentinski zrezek, meso na žaru, pečenke in meso izpod peke |
| Barva | Rubinasto rdeča |
Selvapiana velja za eno vidnejših kleti področja Chianti Rufina. Gre za najmanjšo apelacijo v Chiantiju (približno 600 hektarjev), ki pa je zaradi svoje najsevernejše lege tudi med bolj specifičnimi. Hladen veter, ki se vije po dolini reke Sieve vinom daje fineso in eksresijo s katero se lahko enači le nekaj vin območja Chianti Classico. Slevapiana velja za najbolj poznano in spoštovano klet, ki prideluje to specifično različico vin Chianti Rufina. Selvapiana je obenem ena od dveh kleti, ki prideluje vino iz območja Pomino DOC, območja, ki ga je leta 1716 opisal Cosimo III de Medici kot eno boljših za pridelavo tega plemeitega vina. Gre za prvi dekret, ki opisuje lege, načne pridelave in natančno definira sorte iz katerih se lahko prideluje Pomino, Chianti Classico, Chianti Rufina, Carmignano ter Valdarno Superiore in je bil tudi podlaga za pripravo prvih DOC vin v Italiji. Izvleček dekreta, ki opisuje lege Pomino je upodobljen tudi na etiketah tega vina. Federico Giuntini Masseti skrbi za posest, ki se nahaja severno od vasi Pontassieve in je od leta 2003 preumserjena v ekološko predelavo. Kmetija se razteza čez 250 hektarjev od katerih je 60 posajenih s trto (95 % sangiovese), 36 z oljkami, ostalo pa so gozdne površine. Večina vinogradov gleda na zahod, z izjemo njihovega vinograda Bucerchiale iz katerega pridelajo isto imensko vino, ki je njihov paradni konj – ta je usmerjen na jugo zahod. Selvapiana je bila zaradi svoje lokacije zgodovinsko zanimiva, saj je zaradi bližine reke Sieve zrak hladnejši in čistejši. To prednost so izkoriščali Florentinski plemiči, ki so se tja umikali pred vročimi mestnimi poletnimi dnevi. Posest, ki je bila postavljena kot srednjeveški grad z dvema oglednima stolpoma, je najprej spremenil v polento rezidenco Florentinski škof, od njega pa so lastništvo prevzeli bogati trgovci. Leta 1827 je posest prešla v last družine Ginutini, družina bančnikov iz Firenc.
