Rebula, 2019, Fedora, 0,75 l
20,00 €
Elegantna in uravnovešena macerirana rebula s svojo igrivo svežino in rahlim taninskim oprijemom bo lepo pospremila jedi iz perutnine in testenine.
Razpoložljivost: 10 na zalogi
Rebula je srednje globoke zlatorumene barve in ni popolnoma bistro. Cvetica je srednje poudarjena, kompleksna, nežno balzamična. Zaznamo arome travniških cvetic, suhe trave, začimbe. Aroma je fina, zrela. Vino je suho, višje svežine, z rahlim taninskim oprijemom, gibko, srednjega telesa in polnega okusa.
Gre za odlično macerirano rebula z jasnim fokusom, ki nikakor ne deluje zagonetno, ampak odprto, vabljivo.
Rebula Fedora bo lepo dopolnila jedi s perutnino in testenine.
| Teža | 1,5 kg |
|---|---|
| Regija | Vipavska dolina |
| Sorta | Rebula |
| Hiša | Fedora |
| Alkoholna stopnja | 12.5 % |
| Priporočena temperatura | 6–8 °C |
| Država | SLOVENIJA |
| Potencial staranja | 5–10 let |
| Stil vina | Bogato belo vino |
| Letnik | 2019 |
| Prostornina | 0,75 l |
| Vinifikacija | maceracija, fermentacija z lastnimi kvasovkami, zorenje v betonu 18 mesecev |
| Ujemanje s hrano | perutnina, testenine |
| Barva | Zlato rumena |
Vina Fedora odražajo terrior, odnos do okolja, strast do ustvarjanja, spoštovanje značilnosti vsakega letnika. Družina Kobal je prve trte na pobočjih nad vasjo Dolanci nasadila že leta 1880. Posebno velik vinogradnik je bil »pranono«, kot pravimo Primorci pradedku, ki je pridelal 30.000 litrov vipavca, ki so ga furmani večinoma zvozili v Trst in Ljubljano. Takrat zasajene trte so bile povečini rebula, malvazija, laški rizling, zelen, pinela, dišečka, volovnik, glera in pikolit. Zavezali so se k ohranjanju teh starih primorskih sort. Vinogradniške lege zgornje Braniške doline, ki na stiku Vipavskih brd in Krasa, so polne opoke oziroma soudana in že od rimskih časov veljajo kot izjemne. V usedlinah oceanskega fliša najdemo v zaplatah opoke odtise morskih fosilov, kar daje našim vinom izrazito mineralno noto. V skladu z načeli biodinamike pri delu v vinogradu in kleti upoštevajo lunine mene in njen vpliv na življenjske tokove. Za gnojenje uporabljajo kompost in mikroorganizme, ki bogatijo povrhnjico zemlje in ustvarjajo uravnoteženo okolje za vse organizme. Verjamejo v kmetovanje s čim manj posegi v naravo (so v postopku pridobitve ekološkega certifikata). Zemljo zalagajo z mikroorganizmi, ki jih poznamo v biodinamiki. Namesto škropiv uporabljajo vabe za zaščito pred škodljivci. Za zatiranje plevela pa namesto pesticidov uporabljajo orodje in roke. Vinograde so prevzeli od prednikov in je njihov cilj, da jih ohranijo za potomce.
